FIBROMIALGIJA
Fibromialgija je stanje v katerem ima obolela oseba kronično zakrčene mišice. To je glavni vzrok težav in bolečin, ki se ob tej diagnozi pojavljajo. Globlji vzrok pri večini z fibromialgijjo je strah pred prihodnostjo, ki so ga razvili v travmatiziranem otroštvu. Predvsem je to posledica dolgotrajne negotovosti v zgodnjem otroštvu. Na primer: otrok se sprašuje in boji ali bodo po njega prišli iskati v vrtec ali ne. V takšnih primeri otrok ustvari obrambni odziv in poskuša predvidevati prihodnost z namenom, da se zaščiti in zmanjša količino presenečenj, razočaranj in bolečine. To počne nekaj let in postane odvisen od nadzora vsega okoli sebe.
Predvidevanje prihodnost, biti z mislimi v prihodnosti in neprestan nadzor je zelo zahteven proces, ki porablja ogromno življenjske energije. Ker se energija proizvaja v mišicah, um in telo pa sta preko živčnega sistema povezana, tak odnos do življenja privede do tega, da mišice postanejo kronično utrujene i napete. Bolečina je le posledica utrujenosti, neučinkovitosti in kronične napetosti.
Človek ima zelo napeto telo zaradi pričakovanja prihodnosti in poskuša imeti stvari čim bolj pod nadzorom. Zato mora predvidevati in delovati v tej smeri. Mišice so konstantno napete notranji pritisk telesa se povečuje. Povišan notranji pritisk v telesu ustvari še anksioznost. Da zdržijo ta pritisk morajo dodatno napeti mišice da zadržujejo to energijo v sebi in da ne izbrhnejo nekontrolirano v okolico. To povzroča kronična vnetja, bolečine in utrujenost. Takšen način življenja se shrani v podzavest in v telo, zato ni dovolj samo razumeti in urejati na ravni uma. Potrebno je prešolati telesne/gibalne vzorce, vzorec dihanja in čustveni vzorec, da lahko celostno spremenite podzavest in s tem spremenite navado iz otroštva, ki je takrat bila nujna za preživetje, vendar je v odraslosti ne potrebujete več oz. vam škodi.
Oseba s fibromialgijo je neprestano v simpatičnem načinu delovanja živčnega sistema. AEQ metoda in AEQ dihanje zelo učinkovito učita, kako povrniti nazaj nadzor nad živčnim sistemom in mišicami, da telo deluje tako kot je realno potrebno. Na primer, simpatična dominantnost in kronične zakrčenosti mišic delujejo neprestano tudi v spanju, kar je popolnoma nerealno, saj je simpatikus potreben samo v primeru bega ali boja oz. delovanja izven cone udobja, napete mišice pa samo, ko imamo fizične ali umske aktivnosti. V spanju, ko se zavest izklopi, bi morali delovati v parasimpatičnem delovanju ŽS in biti brez tonusa v mišicah.
