Refleks zelene luči

Ta refleks imenujemo tudi Landau refleks. Človek se ga nauči uporabljati že v obdobju od treh do šestih mesecev.
Najprej v vratnem delu, nekoliko kasneje v ledvenem delu in/ali vzdolž celotne hrbtenice.
Človeku omogoča, da se premika proti cilju. Vendar pretirana podzavestna akcija vodi v težave.

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje. Telo poprime držo vojaka, pripravljenega na akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljustih ter napetostne glavobole, če naštejemo najpogostejše.

Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti in čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiven refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo. Ko vstopajo v srednja leta, postajajo čedalje bolj utrujeni. Tudi ponavljajoča naveličanost je tipičen znak refleksa zelene luči. To napačno prepoznajo kot pomanjkanje kondicije in moči.

Že tako stresnem življenjskemu stilu dodajo še trening, pri katerem pa običajno zgubijo mero.
S športom in rekreacijo namreč rešujejo vsakdanji stres zardi službe ali družine.
Hodijo hitro, s kratkimi koraki, nagnjeni naprej, z boki potisnjenimi nazaj, z mislimi vedno nekje drugje.

Povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje