spremembe

Spremembe

Spremembe

Spremembe so edina stalnica v življenju. V naslednji zgodbi, lahko preberete, kako težko ljudje uvajajo spremembe in  kako težko je egu priznati da je čas za spremembe.

Tri leta zapored sem preživela poletni teden na morju. Vsako jutro, tri leta zapored, sem se zbujala s soncem. V vsako jutro, tri leta zapored, sem sedela na isti skali na obali in strmela v vzhajajoče sonce. V čem je problem? V tem, da me je skala vsako jutro, tri leta zapored zbadala v zadnjo plat, jaz pa nisem poiskala bolj ravne podlage za sedenje. Vsako jutro sem pričakovala, da se bo skala gladila. Pa se ni. Res čudno. Neko jutro sem se zavedala, kaj počnem. In kaj se je zgodilo tisto jutro, ko sem doživela razsvetljenje?Nič! Popolnoma nič! Nisem se presedla, nisem poiskala nove skale. Še kar sem sedela in čakala. Verjetno na čudež. Podobno sem počela v življenju. Ko sem opazila nekaj, kar mi ni bilo všeč, sem potisnila glavo tako globoko v pesek, da bi se kmalu zadušila.

Kako se nisem imela rada! Kako se nisem znala postaviti zase in zagovarjati svojega stališča! Končno sem se vprašala, zakaj si to počnem? Ker je lažje, kot sprejeti odgovornost za svoja dejanja! Ker je lažje kriviti nekoga ali nekaj drugega, kot priznati, da nečesa ne zmorem. Vedno sem se z vsem strinjala, ko pa je šlo nekaj narobe, sem razlog poiskala izven sebe.

Kako Naj Reagiram Drugače, Kot Sem Do Sedaj. Nenehno sem si zastavljala to vprašanje. Tudi, ko sem zaznala, da nekaj ni v redu, sem še vedno ostajala v istem odnosu in ponavljala isti vzorec. Nisem vedela, kako naj prekinem delovanje, ki mi ne prinaša rezultatov. Ne strinjam se, da vsi zmoremo vse. Ker nimamo navad, ki bi nas pripeljale do cilja. Nimamo osebnostnih lastnosti, ki bi nas pripeljale do cilja niti do vrha.

Vendar pa globoko verjamem, da vsak, ki mu nekaj na sebi ni všeč in bi se želel spremeniti, to lahko s trdno voljo in delom na sebi doseže. Ampak naj takoj pozabi na bližnjice, kajti po teh do vrha ne prispeš (Katja Škrabar, Sem to res JAZ).

Menim, da se v zgornjem odlomku, iz knjige Sem to res JAZ, vsak lahko vsaj delno poistoveti. Zakaj ne spremenimo svojih reakcij, ko nekaj ne teče, kot bi moralo? Zakaj nenehno ponavljamo stvari in dogodke za katere vemo, da nam škodijo? Zakaj iščemo izgovore?

spremembe

Kot gospa v zgornjem odlomku čutimo in zaznamo problem, bolečino ali neprijeten občutek vendar velikokrat ne naredimo ničesar glede tega. Ali nimamo časa, da rešimo ta problem, ali pred sebe postavljamo druge ljudi ali stvari, ali enostavno ignoriramo problem in si mislimo, da se bo vse samo uredilo. Na dolgi rok takšen način razmišljanja privede samo še do večjih težav, saj nas bolečina, neprijetni občutki in neprijetna čustva opozarjajo na pomanjkanje časa in pozornosti v stvari, ki nas bolijo, motijo ali s katerimi nismo zadovoljni. Poleg tega pa je bolečina je v telesu zato, da nas opozarja na nered in na nepravilnosti v telesu in da je v našem življenju in načinu življenja nekaj ni v redu in je potrebno to spremeniti.

Zatorej lahko bolečino spremenimo in odpravimo šele z uvedbo spremembe, česar pa ne moremo storiti, če ne vemo, kaj delamo. Bolečina je neizbežna, dokler zavestno dovolj dobro ne uredimo porabe lastne energije, katere pomanjkanje je poglavitni vzrok za telesne bolečine in bolezni. Zamera, sovraštvo, samopomilovanje, občutki krivde, jeza, potrtost, ljubosumje, strah pred prihodnostjo so oblike bolečine. Zaradi te smo neučinkoviti in čutimo težo pomanjkanja lastne enegije in časa. To kratkoročno rešujemo s povečanjem truda, kar povečuje bolečine, tako tiste, ki so se ohranile iz preteklosti, kot sedanje. Zakrčen mišični sistem, neprijetni občutki in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost in se ne ukvarjajo s sedanjostjo. Prihodnost lahko spremenimo samo s spreminjanjem sedanjosti, v kateri uporabljamo izkušnje iz preteklosti. Čeprav lahko spreminjamo edino sedanjost, vemo, da brez sprememb ne more biti napredka (povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje).

 

Edini del, ki se lahko spreminja, je zavest oziroma um. Razvijamo ga z učenjem, domišljijo in raziskovanjem. Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine. Z učenjem AEQ metode® vstrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskujemo in iščemo lažji način izvajanja giba, kar bolečino odpravi in spremeni mišljenje. S pomočjo AEQ vaj®  vlagamo čas in pozornost v sebe, kar nam postopoma odpravlja bolečino, saj nas ta opozarja na pomanjkanje časa in pozornosti. S tem večamo zavesten nadzor in učinkovitost, pravilno začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Bolje čutimo sebe in se bolj zavedamo sebe svojih misli, čustev in dejanj. Posledično lahko svoje misli in dejanja spremenimo preden nas na to opozori bolečina.

Red in Nered

Red in nered

 

Možgani imajo pomembno funkcijo pri gibanju našega telesa.
Ena izmed njihovih nalog je, da vodijo mišice v pravilen gib. V telesu se na ta način ustvari določen red.
Za doseganje tega je potrebno dovolj dobro čutenje.  Zmožnost kompleksnosti izvajanja giba nam določa stopnja urejenosti krajšanja in daljšanja mišic, ki sodelujejo ali bi morale sodelovati pri gibu.

Če izvajamo gib, ki zahteva večjo stopnjo nadzora in urejenosti, kot jo naš živčno-muskulatorni sistem trenutno premore, občutimo odpor, strah in takšno gibanje izvajamo na silo.
Ko je naša urejenost oz. zmožnost krajšanja in daljšanja mišic skladna s kompleksnostjo giba, ga ob
čutimo kot prijetnega in nebolečega, izvajamo ga lahkotno in brez odpora.


To lahko vidimo pri otrocih, saj izvajajo gibe v mejah sv
ojega trenutnega znanja in tako ostajajo v območju prijetnega. Znanje večajo počasi in progresivno s pomočjo radovednosti.Ker odraslim primanjkuje čas, poskušajo to nadoknaditi s premagovanjem samega sebe, borbo in trudom,bkar na dolgi rok ne prinese enakega napredka, kot ga otroci pridobijo skozi igro.

Zaradi pomanjkanja časa in premagovanja samega sebe se človeku zmanjša čutenje urejenosti,
kar privede do vedno večjega nereda med daljšanjem in krajšanjem mišic, ki v gibu sodelujejo.
Postopna izguba urejenosti privede do okornosti in neučinkovitosti.

Skozi učenje AEQ metode® večamo občutek in nadzor nad daljšanjem in krajšanjem mišic, zaradi česar postane gibanje lahkotnejše, strah in odpor pa počasi izzvenita.

 

Travma refleks

Travma refleks

Ta refleks nastane zaradi nesreče ali poškodbe, lahko pa tudi odgovor telesa na prežečo nevarnost.
Velikokrat se pojavi kot posledica nesimetričnih obremenitev (natakarji) ali specifičnih adaptacij pri delu ali športu.

Pri zlomu noge se na primer mišice na nasprotni strani trupa napnejo, da bi prevzele obremenitve namesto poškodovane noge. To se zgodi refleksno in trenutno. A še preden se noga pozdravi n gibanje normalizira,
ta sprememba postane trajna ter preprečuje enakomerno obremenitev nog.

Nagnjenost glave ali telesa na stran, različna višina ramen, različno razprte oči, šepanje ali neenakomerna dolžina koraka ter amplitude gibov rok pri hoji so prepoznavni znaki refleksa travme.
Običajno si je človek, ki ga bremeni refleks travme, poškodoval roko ali nogo ali pa prejel močan udarec v bočno stran trupa. Zato se lažje obrne v eno stran kot v drugo, ko hodi, njegova stopala oddajajo različen zvok.
Pri močnejši aktivaciji tega refleksa se oseba z obrazom preneha obračati k sogovorniku.

Refleks travme je vedno posledica izogibanja bolečini. Ko nas nekje boli, se hočemo pred bolečino zaščititi, zato spremenimo držo in gibanje. Naredimo vse, kar lahko, da ne bi bolelo. To povzroči spremembe v telesu, ki je celosten sistem. Ravnotežje je še posebej pomembna lastnost pri bitju, kot je človek, ki je po naravi pokončen.
Ko pa se zaradi refleksa travme naše telo začne nagibati, to vpliva na tiste telesne strukture, ki so se razvile skozi evolucijo, da bi telesu omogočale pokončnost. To povzroča nagnjenost trupa, rotacijo medenice, ramen, hrbta in vratu.
Sčasoma se razvijejo resnejše težave kot so, prizadeta noga se skrajša, šepanje, artritis, bolečine v stopalih, omejena rotacija v kolkih, skolioza, obrabe, kronična utrujenost…

Naraven odziv telesa na poškodbe, zlome, rane je, da dele telesa naredi trde, da se čim manj premika in čim prej zaceli.
Ker večino pozornosti usmerjamo izven sebe, ne čutimo spremembe in ker je ta sprememba počasna in postopna, se na njo navadimo. Telo se zaceli, vendar čutimo da je gibljivost manjša, da nekaj zateguje in šteka oziroma, da ni vse tako kot je bilo prej. Deli telesa, ki so bili pod vplivom travma refleksa postanejo podzavestno zakrčeni.

Podzavestno zakrčenost se, da spremeniti le z zavestnim učenjem, kar vam AEQ metoda® omogoča.
Z učenjem AEQ metode® si lahko povrnete ravnovesje v telesu, poravnate ramena, medenico in noge, odpravite skoliozo, zmanjšate utrujenost in izboljšate učinkovitost delovanja, ter izboljšate gibljivost in mehkobo po poškodbah in operacijah.

Povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje

 

Refleks rdeče luči

Refleks rdeče luči

Refleks rdeče luči je nasproten refleksu zelene luči in je skupen vsem živim bitjem s hrbtenico.
Služi kot obramba pred nenadno spremembo ali nevarnostjo.

Če je refleks zelene luči podoben stopalki za plin v avtomobilu, je pri človeku refleks rdeče luči podoben zavori v avtomobilu. Ob nenadnem glasnem poku ali ropotu se aktivira in pokrči mišice sprednje strani telesa.
Trebušna mišica se skrajša, napnejo se prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej, napnejo se notranje stegenske mišice, poveča se pritisk na mehur.

Na podzavestno zakrčenost refleksa rdeče luči oziroma mišice sprednjega dela telesa, močno vplivajo čustva in čustvene travme. Ob stalno prižganem (zavestnem, večinoma pa podzavestnem) refleksu rdeče luči postane drža starikava, nagnjena naprej, z grbo in kurjim vratom. Dalj časa aktiviran refleks povzroči plitko dihanje, aritmijo, astmo,
hemoroide, ploska stopala, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo in napetost ter utrujenost.

Skrbi, strah, depresija, previdnost, neopaznost, skromnost, pretirana kritičnost do sebe in drugih,
pomanjkanje samozavesti, odpor do sprejemanja odločitev, utesnjenost, nagnjenost do sedenja ter kronična utrujenost so tipične lastnosti oseb s pretirano podzavestno aktivacijo refleksa rdeče luči.
Probleme običajno vidijo večje, kot so v resnici. Tak človek je tih ali pa pretirano glasen, glavo drži nekoliko naprej, njegov prsni koš je stisnjen dihanje plitvo in hitro. Tesnobo in strah občuti takrat, ko se mu ni treba bati ničesar, bled je in brez energije. Med hojo dela kratke korake, videti je utrujen, počasen ter previden. Z leti se mu telo grbasto usloči.

Povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje

 


Refleks zelene luči

Refleks zelene luči

Ta refleks imenujemo tudi Landau refleks. Človek se ga nauči uporabljati že v obdobju od treh do šestih mesecev.
Najprej v vratnem delu, nekoliko kasneje v ledvenem delu in/ali vzdolž celotne hrbtenice.
Človeku omogoča, da se premika proti cilju. Vendar pretirana podzavestna akcija vodi v težave.

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje. Telo poprime držo vojaka, pripravljenega na akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljustih ter napetostne glavobole, če naštejemo najpogostejše.

Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti in čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiven refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo. Ko vstopajo v srednja leta, postajajo čedalje bolj utrujeni. Tudi ponavljajoča naveličanost je tipičen znak refleksa zelene luči. To napačno prepoznajo kot pomanjkanje kondicije in moči.

Že tako stresnem življenjskemu stilu dodajo še trening, pri katerem pa običajno zgubijo mero.
S športom in rekreacijo namreč rešujejo vsakdanji stres zardi službe ali družine.
Hodijo hitro, s kratkimi koraki, nagnjeni naprej, z boki potisnjenimi nazaj, z mislimi vedno nekje drugje.

Povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje


Entropija

Entropija

Entropija je časovno in gravitacijsko pogojen pojav, ki na nas neprestano deluje in nas počasi vodi v vedno večji nered. Skozi čas se nenehno povečuje, kar lahko opazimo kot sivenje las, rjavenje železa, prah se nabira, predmeti razpadejo. Večja kot je entropija, manjša je urejenost in večja kot je urejenost, manjša je entropija. 

Primer entropije lahko ponazorimo s sestavljanko, ki ima 300 kosov in jo stresemo na mizo.
Teoretično je možno, da kosi sestavljanke padejo na mizo, tako da se zložijo v sliko brez vašega urejanja.
Vendar v praksi to ni mogoče, ker bi moral vsak kos pasti točno na določeno mesto na točno določen način, kar pomeni da je možen le en način urejenosti. V resničnosti je načinov, kako bodo na mizo padli kosi sestavljanke, nešteto.

Človek ne more entropije ustaviti, lahko pa jo bistveno upočasni in nadzoruje. To lahko stori le s pomočjo zavestnega dela uma, ki zna in zmore ob učenju in raziskovanju, večati urejenost sistema. Za učenje so potrebne tri stvari. Pozornost, čas in energija. Vse tri količine so medsebojno odvisne in manj kot je ene, več je potrebno vložiti druge ali tretje. Vse tri  vrednosti so omejene, vrednost časa je nespremenljiva.

Če povzamem vse skupaj, entropija na nas neprestano deluje in se je ne da ustaviti, da pa se jo upočasniti s pomočjo učenja in radovednosti, kar je možno le, če ima oseba višek časa, energije in pozornosti. Spomnimo se primera sestavljanke: do urejene slike pridemo le, če v urejanje vložimo čas, pozornost in gibanje (energijo).

Če ne vložimo časa, sestavljanke ne bomo sestavili, če vložimo samo čas, ne pa pozornosti in energije, je ne bomo sestavili, ker bomo sedeli le za mizo in premišljevali o drugih stvareh. Če vložimo čas in pozornost, ne pa energije, bomo sedeli za mizo in premišljevali kako bi sestavili sestavljanko, ne bomo pa je sestavili, ker ne bomo vložili energije za premik rok, ter spreminjanje položajev kosov na mizi.

Šele pravilno razmerje med vsemi tremi vrednostmi omogoča sestavo, urjenje sestavljanja pa omogoči,
da lahko sestavimo prej in zato porabimo manj energije. 
Entropija nas skozi čas počasi vodi v vedno večji nered.

Vsakodnevno hitenje, pomanjkanje časa, zmanjšanje pomenu učenja in posvečanje pozornosti vsepovsod okoli, ne pa v nas same, še dodatno povečuje nered, kar posledično privede do neučinovite porabe energije in neučinkovitega delovanja. Takšen način življenja privede do zakrčenosti mišic in izgube sposobnosti daljšanja mišic,
zakrčene mišice pa povzročajo težave, bolečino, neprijetne občutke.

Povzeto po Aleš Ernst, učitelj AEQ metode® 5. stopje

 

isias

Bolečina in pomen bolečine

Bolečina in pomen bolečine

Bolečina je iz strani večine ljudi tretirana kot negativno. Sprejemajo jo kot sovražno in se je poskušajo znebiti na hitro s pomočjo tablet ali drugih instant rešitev.

Bolečina pa je v resnici naš prijatelj in zaveznik, ki ima dve funkciji. Prva je, da nam sporoča, da nekaj z našim delovanjem ni v redu. V nas je bolečina kot v avtomobilu lučka na armaturni plošči, ki nam javlja da se je pojavila okvara in da moramo stvar popraviti, če ne lahko pride še do hujših problemov. Zakaj potem v avtu odreagiramo takoj in gremo do mehanika, med tem ko naše znake iz telesa ignoriramo in mislimo saj bo že bolje, ali pa še slabše, tako more biti sem že v letih in se na to navadimo.

Bolečina nas uči, da nekaj delamo narobe in nam skuša dopovedati, da takšen način življenja ni dober, zato ga je treba spremeniti in izboljšati. Druga funkcija bolečine je, da nas ustavi. Ignoriranje bolečine je odličen recept za obrabe, hernije, in vse težave današnjega časa, saj če ne poslušamo znakov, ki nam jih javlja telo in ne prilagodimo hitrosti delovanja, nam bo delo naslednjič poslalo še močnejše sporočilo.  Tako lahko zaradi neurejenega načina življenja, prehranjevanja, premalo spanca, naglice in hitenja najprej dobite vročino in vas ni nekaj dni, če se še nič niste naučili iz situacije, vas čez nekaj časa preseka in vas ustavi za teden ali dva.

bolečina
Če se še kar ignorirate znake iz telesa se poveča možnost poškodb in si poškodujete koleno,
kar vas ustavi za nekaj mesecev. Vse to je posledica slabe povezave in komunikacije med telesom in umom, ter slabega čutenja svojega telesa in znakov, katere nam pošilja.

Vzrok za bolečino so največkrat trde zakrčene mišice oziroma izguba kontrole in izguba sposobnosti daljšanja mišice.
Zakrčene mišice lahko nastanejo zaradi čustvenih vplivov (jeze, sovraštva), naglice in stresa, fizičnih obremenitev, poškodb in načinov razmišljanja (premlevanje, roj misli).

Z AEQ metodo ® odpravljate vzroke problema in ne le posledice. Z učenjem AEQ metode ® in AEQ vaj ® si izboljšujete čutenje in povezavo med umom in telesom, tako prej zaznate znake, ki vas opozarjajo na nered in nepravilnosti oziroma jih zaznate že preden pride do bolečine ali večjih težav. Z večanjem čutenja tudi bolj veste kaj v vašem življenju vam paše in kaj ne in tako lažje spremenite ali odstranite negativne vplive v vašem življenju.  Telo je naš tempelj, ki mora biti čist in urejen.

Preberi več o razlogih za bolečine v telesu.