Z minimalnimi gibi dosežeš ogromno

Ko sem po težavah v križnem delu hrbtenice poiskala pomoč pri fizioterapiji in podobnih vajah, sem čez čas ugotovila, da mišice le delam, ne znam jih pa več sproščati. Tako, da sem trpela še hujše bolečine ob poslabšanju omenjenih težav. Telo zaradi bolečine postane bolj zakrčeno, stres in dnevne obveznosti samo še dodajo svojo težo. Ko sem brala o AEQ metodi na internetu in po nasvetu prijateljice podrobneje prebrala knjigo od Aleša Ernsta sem bila prepričana, da je to oblika vadbe, ki je pri bolečinah kot so moje neinvazivna in z minimalnimi gibi dosežeš ogromno. Na začetku sem bila navduščena kako opazujem svoje telo ko napnem en del in ga potem zavesto sproščam, kako se pri eni vaji določen del podaljša in na drugi strani del skrajša.

Tudi med samo hojo sem se začela opazovati, predvsem o čem razmišljam, kakšni so moji gibi in hoja. Po vajah sem imela na začetku bolečine v ramenih in vratu in sem se najprej malo ustrašila, vendar mi je Žiga zelo lepo razložil, da je to posledica tega, ker se telo zdravi od centra navzven, kot bi telo od boleče točke zavibriralo in pri tem povzroča reakcijo drugje, kar pa je bil samo znak, da se je v telesu pričel proces sprememb in menim, da so spremembe vedno dobrodošle. Bolečina ni prišla čez noč, se je potihoma gradila leta, torej ne morem pričakovati, da bo bolečina in neravnovesje v telesu odšlo čez noč.

Poleg tega je Žiga krasen učitelj, njegov pristop je profesionalen, predvsem pa je zelo umirjen, k čemur tudi AEQ metoda pripomore, kot sem tudi sama ugotovila. AEQ vaje ti zbistrijo misli in so na nak način tudi čas za meditacijo, čas ko se glava poveže z telesom. Po vajah sem bila izredno umirjena in pripravljena za nove izzive. Sem šele na začetku, vendar kot reče Žiga, odtehta kvaliteta in ne kvantiteta.

Tina, Dobova